Številna odgovorna podjetja, ki si prizadevajo za skladnost svojega poslovanja, razumejo pomen pravočasnega odkrivanja in poročanja o nepravilnostih, pri čemer so lahko pomemben vir za odkrivanje in poročanje nepravilnosti tudi sami zaposleni v takšnem podjetju. Vsekakor je bistveno, da se zaposleni pri tem počutijo varno, tj. da imajo na voljo zaupanja vredne mehanizme, prek katerih lahko opozorijo na ugotovljene nepravilnosti, ter da zaupajo v to, da njihove prijave ne bodo obravnavane proti njim in da jim bo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Strah pred osebno izpostavljenostjo in povračilnimi ukrepi (povračilne ovadbe, izguba službe, različne degradacije itd.) lahko namreč marsikaterega prijavitelja odvrne od poročanja, s tem pa se nepravilnosti ne odkrije pravočasno, stroški in posledice njihove sanacije pa so lahko precej višje, kot bi sicer bili. Pomen t.i. whistleblowinga oziroma žvižgaštva prepoznava tudi EU, ki je sprejela direktivo, s katero se ureja problematiko žvižgačev na zakonodajni ravni EU. Evropsko direktivo morajo države članice prenesti v svojo zakonodajo do 17. decembra 2021:

https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2019/10/07/better-protection-of-whistle-blowers-new-eu-wide-rules-to-kick-in-in-2021/.