Upravljavci imajo pogosto stik s posamezniki, ki po elektronski pošti ali ustno po telefonu zahtevajo določene pravice iz Poglavja III Uredbe (EU) 2016/679 (v nadaljevanju: Splošna uredba) – Pravica do dostopa (člen 15), do popravka (člen 16), do izbrisa (člen 17), do omejitve (člen 18), do prenosljivosti (člen 20) in do ugovora (člen 21). Težava, ki se pogosto pojavi, je zmožnost identifikacije posameznika. Zaradi varnosti obdelave in zmanjšanja tveganja nepooblaščenega razkritja osebnih podatkov, mora biti upravljavec sposoben identificirati posameznika, ki uveljavlja pravico. Vprašanje, ki se pri tem postavlja upravljavcu, pa je – koliko podatkov, dokazil ali dokumentov o identiteti lahko upravljavec zahteva od posameznika, da bo lahko posamezniku verjel, da je upravičen do uveljavljanja svoje pravice.