Ali je dopustno uporabiti seznam fizičnih naslovov oseb kot kanal za ponujanje »storitev neposrednega trženja« za druga podjetja? Neposredno trženje fizičnim osebam po navadni pošti ureja ZVOP-2 v celoti. Po četrtem odstavku 72. člena ZVOP-1, če namerava upravljavec osebnih podatkov posredovati osebne podatke iz drugega odstavka tega člena drugim uporabnikom ...

Pri neposrednem trženju obstajata dve tipično različni obliki naslovnikov. Prvi so potrošniki, kot končni kupci, drugi pa poslovni subjekti oziroma podjetja. V obeh primerih lahko pride do obdelave osebnih podatkov. V primeru trženja potrošnikom zagotovo pride do obdelave osebnih podatkov, pri trženju podjetjem ali poslovnim subjektom pa takrat, ko se ...

Omenili smo, da so pristojnosti za nadzor zakonitega izvajanja neposrednega trženja razdeljene med tri različne javne organe: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je po Zakonu o informacijskem pooblaščencu pristojen za nadzor zakona, ki ureja področje varstva osebnih podatkov. Po 25. maju 2018 sta to Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1 ...

Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) ureja neposredno trženje z uporabo elektronske komunikacije, kamor spada komunikacija prek elektronskih komunikacijskih omrežij z uporabo sredstev za elektronsko komuniciranje (internet, mobilna omrežja itd.). Z vidika neposrednega trženja to področje zajema trženje prek elektronske pošte, telefonskih klicev (v mobilnih in drugih elektronskih omrežjih), uporabe samodejnih ...

Ureditev neposrednega trženja je bila že pred sprejemom Splošne uredbe o varstvu podatkov urejena v treh različnih zakonih, ki so iz pristojnosti nadzora treh različnih javnih organov, zato sta tolmačenje teh določb in tudi implementacija pravil v praksi že pred uveljavitvijo te uredbe povzročala mnogo preglavic in različnih interpretacij. K ...