Glede posredovanja osebnih podatkov je ZVOP-2 prinesel kar nekaj pomembnih novosti, ki jih morajo poznati zavezanci. Naj že uvodoma pojasnimo, da se zadevne določbe ZVOP-2 nanašajo na situacijo, ko se bo na zavezanca obrnila tretja oseba in od njega (to pomeni iz njegovih zbirk osebnih podatkov) zahtevala osebne podatke, ki se nanašajo na njegove zaposlene, na njegove stranke ali na druge osebe, katerih osebne podatke vodi v svojih evidencah oziroma jih obdeluje.

Tovrstne tretje osebe so lahko policija, sodišča, odvetniki, zavarovalnice, izvršitelji, inšpektorji, upravniki, mediji, detektivi in številne druge (praviloma) pravne osebe, ki osebne podatke določenega posameznika potrebujejo za izvajanje svojih postopkov, nalog oziroma pooblastil ali pa imajo do teh oseb določena upravičenja, potrebe ali zahteve. Pri tem se bodo seveda sklicevali na svoje pravne podlage za pridobitev osebnih podatkov, kot npr. inšpektorji na 19. ali 29. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru ter določbe svojih področnih predpisov, odvetniki na 10. člen Zakona o odvetništvu, policija na različne določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije in podobno. Zelo pomembno je, da od navedenih vedno zahtevamo, da jasno navedejo pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov, kar v praksi pomeni navedbo tako zakona kot konkretnega člena – naša je namreč odgovornost, da preverimo, ali je pravna podlaga ustrezna za pridobitev podatkov ali ne.