Nizozemsko sodišče je odločilo, da so bile delavcu podjetja, ker med delom od doma ni pustil prižgane spletne kamere, zaradi česar so ga odpustili, kršene njegove pravice. Uslužbencu ameriškega IT podjetja Chetu je sodišče prisodilo približno 75.000 evrov.

Avgusta so moškemu, ki dela v nizozemski podružnici podjetja Chetu, ki ima sicer sedež na Floridi, rekli, naj med delom deli svoj zaslon in pusti kamero prižgano. Ko je slednje zavrnil, so ga odpustili, kot razlog pa navedli zavrnitev dela in nepokornost. Predstavniki podjetja Chetu se na sodnem zaslišanju niso pojavili, prav tako sodišču niso dali izjave, je zapisano v sodbi. Sodišče je o zadevi sicer razsodilo septembra, njegove ugotovitve pa so objavili ta mesec in je o njih poročal Netherlands Times. 

Moški je za podjetje Chetu delal od leta 2019, ko so ga avgusta pozvali k sodelovanju v Programu korektivnih ukrepov (CAP) – Virtualni razred, med katerim naj bi njegova spletna kamera ostala prižgana. Glede na sodni zapisnik je uslužbenec to zavrnil z besedami: "Ne počutim se prijetno, ko me devet ur na dan spremlja kamera. To je vdor v mojo zasebnost in se počutim zelo neprijetno. To je razlog, zakaj moja kamera ni vklopljena. Že tako spremljate vse dejavnosti na mojem prenosnem računalniku in z vami delim svoj zaslon."

Na ugovore zaposlenega so iz podjetja odgovorili, da se to ne razlikuje od opazovanja zaposlenega v pisarniškem okolju. Toda sodišče se s tem ni strinjalo in se je sklicevalo na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, v kateri je navedeno, da je treba video nadzor zaposlenega na delovnem mestu, ne glede na to, ali je prikrit ali ne, obravnavati kot precejšen poseg v zasebno življenje zaposlenega. Sodišče je ugotovilo, da ni bilo zadostne utemeljitve za spremljanje zaposlenega in je zato podjetje kršilo njegove pravice do zasebnosti.

V začetku tega leta je sicer več sindikatov posvarilo, da je uporaba tehnologije nadzora na delovnem mestu – vključno z uporabo umetne inteligence za spremljanje delavcev – med pandemijo močno napredovala in uhaja izpod nadzora. Metode, ki so se jih posluževali, so vključevale spremljanje elektronske pošte in datotek, spletnih kamer na službenih računalnikih, sledenje, kdaj in koliko delavec tipka, sledenje opravljenih klicev in gibanja delavca z uporabo CCTV in naprav, ki jim je mogoče slediti, zato so pozvali k strožji ureditvi za zaščito delavcev.

Vir: 24ur