Informacijski pooblaščenec je Državnemu zboru posredoval letno poročilo za leto 2024. Poslanstvo Informacijskega pooblaščenca je varovanje dveh temeljnih pravic – pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki spodbuja transparentnost delovanja javnega sektorja, ter pravice do varstva osebnih podatkov.
V juliju 2024 je mandat prevzela nova informacijska pooblaščenka, dr. Jelena Virant Burnik, ki je letno poročilo pospremila z uvodnim poudarkom, da: »je Informacijski pooblaščenec institucija v dobri strokovni kondiciji in upravičuje ugled, ki ga uživa v javnosti. Tu gre zahvala zlasti odličnim sodelavcem, ki so izjemno strokovni in predani svojemu delu in dan za dnem skrbijo, da se uveljavljajo visoki standardi na področjih našega dela.«
Eden glavnih poudarkov letnega poročila je rekordno število zadev, ki jih je Informacijski pooblaščenec obravnaval na področju dostopa do informacij javnega značaja (1.146 zadev). Tudi leta 2024 je prejel največ pritožb zoper državne organe, ki so največja skupina zavezancev, povečalo se je tudi število pritožb zoper občine. Povprečni čas reševanja pritožb ostaja 30 dni. Ob svetovnem dnevu pravice vedeti je Informacijski pooblaščenec skupaj z Ministrstvom za javno upravo organiziral usposabljanje ZDIJZ od A do Ž. Tudi v prihodnje bo več pozornosti namenjene preventivnim aktivnostim in usposabljanju zavezancev.
Področje varstva osebnih podatkov prav tako zaznamuje večanje števila in kompleksnosti zadev, ki jih obravnava Informacijski pooblaščenec. Nadzornim in pritožbenim zadevam, ki jih je bilo v letu 2024 skupaj z zadevami čezmejnega sodelovanja več kot 1.500, sledi še več kot 1.000 preventivnih, posvetovalnih zadev – mnenj, posvetovanj, mnenj na zakonodajo in 1.479 svetovanj po telefonu. Zlasti pa se veča obseg aktivnosti, ki jih Informacijski pooblaščenec izvaja v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov – ta obsega 20 strokovnih podskupin, sprejema smernice, pa tudi zavezujoča mnenja.
Izziv so nekatere določbe novega Zakona o varstvu osebnih podatkov, kjer bodo potrebne razjasnitve.
Informacijska pooblaščenka izpostavlja: »V naši posvetovalni vlogi so izzive v lanskem letu zlasti predstavljale teme digitalizacije velikih podatkovnih sistemov v državi, npr. pričakovana nova pravila o digitalizaciji zdravstva, kjer smo opozarjali na mnoge pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti predlagatelj zakona. Upoštevanje pripomb glede varstva osebnih podatkov izboljša procese digitalizacije, zmanjša tveganja, da so podatki razkriti, napačno obdelani, da imajo posamezniki negativne posledice.«
Informacijski pooblaščenec posebno pozornost namenja ozaveščenosti in razumevanju načel varstva osebnih podatkov med otroki, učitelji, starši in skrbniki. V letu 2024 je na razpisu Evropske komisije uspešno kandidiral za sofinanciranje projekta Become a PrivacyPRO(tector). V naslednjih dveh letih bodo v projektu nastala učna gradiva za osnovnošolce, njihove starše in skrbnike, ter izobraževanja za učitelje. Ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pod mentorstvom Informacijskega pooblaščenca na mednarodnem študentskem tekmovanju Data Protection Moot Court osvojila naslov najboljše ekipe na tekmovanju, nagrado za najboljši pisni izdelek ter nagrado za najboljšo govorko tekmovanja.
Med izzivi letno poročilo izpostavlja kadrovsko stisko. Informacijski pooblaščenec dobiva nove pristojnosti iz aktov digitalne agende EU, hkrati pa že porast nadzornih, pritožbenih in drugih postopkov predstavlja velike izzive. Ključno je, da so Informacijskemu pooblaščencu namenjena ustrezna proračunska sredstva.
Pomembna tema leta 2024 je bila umetna inteligenca in vprašanja nadzora nad novo sprejeto EU uredbo o umetni inteligenci ter procesi implementacije številnih aktov digitalne strategije EU – ti prinašajo nove obveze in dolžnosti najrazličnejšim organizacijam v javnem in zasebnem sektorju, da bi naslovili tveganja in škodljive učinke sodobnih tehnologij na posameznikove pravice in svoboščine.
Informacijska pooblaščenka zaključuje: Obdobje naslednjega desetletja pogosto poimenujem obdobje 3.0. Na področju varstva osebnih podatkov smo v EU v zadnjih tridesetih letih vzpostavili trden sistem in okrepili pravice posameznikov. Umetna inteligenca in digitalizacija pa nedvomno prinašata nova tveganja. Zelo pomembno je, da se raven varstva, ki je dosežena s Splošno uredbo o varstvu podatkov, ne zniža zaradi prepletanj z drugimi EU akti.
Letno poročilo je dostopno na povezavi.